Karlovec

Karlovec, “Mesto na štirih rekah”, “Mesto parkov in zelene barve”, “Mesto srečanja” – to so le nekateri vzdevki tega čudovitega malega mesta.


Za večino ljudi je Karlovec le prehodna točka do drugih delov Hrvaške. Čeprav Karlovec ima neprecenljivo zgodovinsko in kulturno dediščino, arhitekturo in neprimerljive naravne lepote, se o njegovi zgodovini v resnici ve zelo malo. Karlovec je mesto, ki je bogata z muzeji, cerkvami, gradovi, rekami in kopališči, s čudovitimi parki in sprehajališči, s številnimi pohodniškimi poti in obilo športnih in rekreacijskih objektov.

 

 

Geografski podatki

Mesto Karlovec je upravno središče Karlovške županije. Nahaja se v osrednji Hrvaški, 56 km jugozahodno od Zagreba in 130 km severovzhodno od Reke.


Karlovec je mesto, kjer se nahajajo najpomembnejše železniške in cestne poti, ki povezujejo glavno mesto Zagreb z Reko, Splitom in drugimi deli Hrvaške. Pravzaprav je bil Karlovec od nekdaj mestno središče, ki povezuje Evropo z jadranskimi pristanišči, o čemer pričajo stare zgodovinske ceste Karolina, Jozefina in Lujzijan, zahvaljujoč kateri se je Karlovec razvil v pomembno trgovsko in prometno središče. O odlični geo-prometni legi priča tudi oddaljenost Karlovca od nekaterih večjih evropskih mest. Razdalja med Karlovcem in Ljubljano je le 104 km zračne razdalje, od Karlovca do Sarajeva 386 km, do Budimpešte 400 km, do avstrijske prestolnice Dunaj pa 410 km. Mesto Karlovec je upravno, politično, kulturno in športno središče Karlovške županije, ki je razdeljena na 5 večjih mest (Karlovec, Duga Resa, Ogulin, Slunj in Ozalj), in skupno 17 občin. Mesto Karlovec je razdeljeno na 18 okrožij, med katerimi so najpomembnejši: Stari Center – najstarejše gosposko mestno okrožje in sedež poglavarjev, ki so zgradili mesto Karlovec. Borlin je okrožje, v katerem se nahaja pivovarna Karlovac in je eno najlepših okrožij mesta. Poleg tega, da je najlepše, je znano kot okrožje z najčistejšo vodo, ki jo pivovarna uporablja za pripravo piva. Vas Dubovac se nahaja ob starem mestnem jedru Dubovca, ki so mu v 15. in 16. stoletju vladali knezi Zrinski in Frankopani. Zvezda je naselje specifičnega videza v obliki šesterokrake zvezde. Znotraj zvezde je cerkev Svete Trojice, ki je tudi najstarejša zgradba v mestu.

Naravne znamenitosti v Karlovcu

Od naravnih znamenitosti Karlovca so najpomembnejše štiri reke – Kupa, Mrežnica, Dobra in Korana.


Reka Kupa, ki izvira v narodnem parku Risnjak, je najdaljša izmed štirih rek, ki tečejo skozi Karlovec. Čeprav izvira le 30 km od Jadranskega morja, njen tok poteka v notranjost, kar ni značilno za nobeno drugo reko na svetu. Leta 1908 so na reki Kupi v Ozlju postavili hidroelektrarno Ozalj-Munjara, kar je bistveno prispevalo k razvoju karlovškega gospodarstva.
Reka Mrežnica je reka, ki bogata s slapovi in kaskadami. S svojo čistočo in temperaturo, primerno za kopanje, je priljubljeno počitniško mesto številnih obiskovalcev iz Zagreba in okolice Karlovca. Reka Dobra ima dve izviri, zaznamujejo jo pa podzemni in nadzemni tokovi. Dolga je 107 km.
Reka Dobra v Ogulinu izgine pod zemljo in nadaljuje nadzemni tok v vasi Gojak, kjer se nahaja hidroelektrarna Gojak. Reka Korana pa izvira v narodnem parku Plitviška jezera in velja za karlovško lepotico. Skozi zgodovino so ob Korani nastali prvi parki, kopeli in hoteli, danes pa je Korana kraj, kjer se Karlovčani zbirajo, kopajo in zabavajo.
Zgodovinar Radovinović je Karlovec opisal kot “mesto v parku” in res je, da je Karlovec mesto, bogato s parki, drevoredi in na splošno zelenjem. Gradnja parkov se je začela že v času gradnje mestne trdnjave in še danes Karlovčani veliko pozornosti posvečajo skrbi za okolje.
Karlovec je po številu parkov glede na svoje urbano območje na prvem mestu na Hrvaškem. Naravne lepote in okolje Karlovca je prepoznala tudi Hrvaška nacionalna turistična organizacija, ki je leta 2010 Karlovcu podelila nagrado “Zeleni cvet” za najbolj urejeno mesto celinske Hrvaške.
Če želite preživeti dan na prostem in uživati v sprehodu v nekaterih najlepših parkov in sprehajališč v Karlovcu, morate zagotovo obiskati Marmontovo alejo, ki se nahaja v Dubovcu, za katero je značilen 200 let star Platanov drevored, ki ga je leta 1809 naročil Avgust Marmont, Napoleonov maršal. Leta 1968 je bila Aleja vpisana v register posebej zaščitenih naravnih objektov. Druga nepozabna in lepa promenada je Velika promenada (danes drevored dr. Franja Tuđmana), ki se nahaja okoli Karlovške zvezde in je eno najpomembnejših središč družbenega življenja v Karlovcu danes. Med obnovo 1886-1888 so na drevored posadili drevesa v petih vrstah. Velika promenada se razprostira vzdolž 11 najbolj znanih hiš in vil iz druge polovice 19. stoletja – od “Kavane” do “Zorinega doma”. Druge zelene površine, ki so idealne za hojo, so: renesančni park ob Karlovški univerzi, lipov drevored na ostankih utrdbenih stenov, Črno sprehajališče med Draškovičevo in Poti D. Trstenjaka, Arboretum pri Gozdarski šoli, Modrusanov park in park Vrbanić, ki je bil za javnost odprt leta 1896. Zamisel o parku Vrbanić je na pobudo društva za polepšanje mesta sprejel takratni župan in farmacevt Josip Vrbanić, zasnovan pa je kot majhen botanični vrt na prostem. Park Vrbanić se nahaja na jugovzhodni strani mesta med reko Korano in znamenito karlovško “Zvezdo” in je sestavljen iz treh delov: angleškega dela parka, francoskega dela in tretjega dela, kjer prevladujejo iglavci smreke in jelke. Glavna mestna ulica in sprehajališče je ulica Petra Zrinskega, ki se razprostira od Kupe do zelene promenade blizu Karlovčeve zvezde.

Zgodovina Karlovca

Mesto Karlovec je nastalo v 16. stoletju na območju, kjer tečejo štiri reke, ob vznožju starega mesta Dubovac. Ustanovljen je bil kot trdnjava v obliki šesterokrake zvezde, njegova glavna naloga pa je bila, da se brani pred turškimi napadalci. Točen datum gradnje Karlovca je 13. julij 1579, ime Karlovec pa je dobilo v čast svojega ustanovitelja – avstrijskega nadvojvode Karla Habsburškega.


Zadnje turško obleganje Karlovca je bilo leta 1672. V zgodovini je mesto doživelo številne nesreče, od poplav in požarov do kuge. Največji požar se je zgodil leta 1594, v katerem je zgorelo celo mesto. Epidemija kuge leta 1773 je bila izredno huda in zaradi tega je umrla skoraj polovica prebivalstva.

Takrat, v 16. in 17. stoletju, je bil Karlovec pod vojaško oblastjo. Karlovčani so menili, da vojaška uprava ovira razvoj karlovškega gospodarstva in trgovine, in borili so se za razglasitev Karlovca za “svobodno kraljevsko mesto”.
Na svojem zasedanju 25. februarja 1770 je hrvaški parlament zahteval vrnitev hrvaške obale na Hrvaško in razglasitev mesta Karlovec za “svobodno kraljevsko mesto” ter pripojitev k civilni Hrvaški. Po sedmih letih je kraljica Marija Terezija s svojim pisanjem 9. avgusta 1776 določila, da mesto Karlovec dobi status svobodnega mesta. Karlovec je v 18. in 19. stoletju doživel prvo “zlato dobo” in postal glavno trgovsko središče med Jadranskim morjem in Podonavjem. Takrat so bile najbolj znane ceste Karolina (ki povezuje Karlovec in Reko), Jozefina (ki povezuje Karlovec in Senj) in Lujzijana (Karlovec-Reka). Cesta Lujzijana je bila najkrajša vez med Karlovcem in Reko ter ena najsodobnejših cest v celotni monarhiji. Karlovec je z razvojem ladjedelništva na reki Kupi v 19. stoletju doživel svojo drugo “zlato dobo”. Počasi se je razvijal in rasel, tako da je bil na začetku 20. stoletja tretje mesto na Hrvaškem po številu prebivalstva in gospodarstva. Med drugo svetovno vojno od leta 1941 do 1945 je mesto doživelo eno najtežjih obdobij v svoji zgodovini. Karlovec se je v 20. stoletju zelo spremenil, tako da je iz nekdanjega industrijskega mesta prerasel v pravo politično, kulturno in družbeno središče. Med domovinsko vojno je bil Karlovec ključna točka v obrambi Hrvaške. V napadih na mesto je bilo veliko žrtev, samo mesto pa je utrpelo ogromno gospodarsko škodo.

Izobraževanje v Karlovcu

Mesto Karlovec ni le mesto rek in parkov, ima poleg tega izjemno bogato izobraževalno tradicijo. Malo ljudi ve, da ima Karlovec najstarejšo glasbeno šolo na Hrvaškem. Ustanovljena je bila leta 1804 in je zibel formalne glasbene vzgoje v tem delu Evrope. Glasbena šola se nahaja na vhodu v staro mestno jedro – tako imenovano Zvezdo.


V Karlovcu poteka akademija flavtistov, ki poleti združuje najboljše flavtiste in vzgojitelje z vsega sveta. Poleg glasbene šole v mestu obstaja še 11 osnovnih šol, to so: OŠ Švarča, OŠ Banija, OŠ Braće Seljan, OŠ Dragojla Jarnević, OŠ Dubovac, OŠ Grabrik, OŠ Recica, OŠ Skakavac, OŠ Mahično in Izobraževalni center za vzgojo otrok in mladine.
Med srednjimi šolami v Karlovcu so: gimnazija Karlovec, zdravstvena šola, ekonomska in turistična šola, trgovinska in gostinska šola, gozdarska in lesarska šola, tehnična šola. Mešana industrijsko-obrtna šola in Naravoslovna šola. Višješolski programi v Karlovcu so: lov in varstvo narave, mehatronika, živilska tehnologija, zdravstvena nega, varnost in zaščita, strojništvo, tekstilstvo, gostinstvo, poslovno upravljanje, varnost in zaščita ter strojništvo.

Kulturne in zgodovinske znamenitosti v Karlovcu

Karlovec je bogat z znamenitostmi – muzeji, gledališča, cerkve, spomeniki in številni dogodki.


Dubovac je staro mesto, za katerega se ne ve, kdaj točno je nastalo. Verjame se, da izvira iz 13. stoletja, še preden se v knjigah omenja Karlovec. Nahaja se nad Karlovcem, na hribu nad Kupo, in je najstarejši spomenik Karlovca. Dubovac ponuja čudovit razgled na celoten Karlovec.
Zgodovinsko in kulturno jedro starega mestnega jedra Karlovca je bilo zgrajeno v obliki šesterokrake zvezde, zato je dobilo ime ‘Karlovaška zvezda’. Ker je bil Karlovec zgrajen kot trdnjava, je bila oblika zvezde narejena za obrambo pred sovražniki.

Za ljubitelje kulture in gledališča bo zanimiv Obisk Mestnega gledališča Zorin dom ali ene izmed mestnih galerij. Gledališče Zorin dom je bilo odprto leta 1892, potem je Karlovec postalo eno najmočnejših središč umetniške gledališke scene. Karlovško narodno mestno gledališče deluje profesionalno od leta 1948. Mestna knjižnica Ivana Gorana Kovačića je najstarejša in največja kulturna ustanova v Karlovcu in celotni Karlovaški županiji ter je ena izmed petih največjih javnih knjižnic na Hrvaškem. Mestna knjižnica je nastala med ilirskim gibanjem, njeno prvo ime je bilo “Ilirsko bralno društvo”. Od takrat do danes ostaja kot središče kulture, zgodovine in pismenosti v mestu Karlovec. Ljubitelji arhitekture in zgodovinske in kulturne dediščine bodo z veseljem videli, da ima Karlovec več dobro ohranjenih srednjeveških gradov. Postavljeni so bili iz praktičnih razlogov v času, ko je grozila Turčija. Gradovi v Karlovcu in okolici so odlična izbira za celodnevni izlet. Najstarejši zgodovinski spomenik v Karlovcu je Staro mesto Dubovac. Nahaja se nad Karlovcem in je bil v preteklosti v lasti več plemiških družin. Iz Dubovca je lep razgled na mesto in okolico, notranjost pa ima stalno muzejsko postavitev. Cena vstopnice je 10 kn za odrasle in 5 kn za otroke. Novigrad na Dobri se nahaja le 8 km od Karlovca in je za obiskovalce brezplačen. Grad je bil menda zgrajen leta 1193 in so ga v 15. st. zasedli Frankopani. Grad so leta 1944 požgali partizani, pred nekaj leti pa so ga začeli obnavljati. Ozalj je stari srednjeveški grad, danes je lokalni muzej, kjer lahko uživate v eksponatih orožja iz časa Zrinskih in Frankopana ter tudi v zbirki del slikarja Slave Raškaj. Grad Ozalj je od Karlovca oddaljen 25 km. Druga zanimiva zgradba iz srednjega veka je Ribnik. Nahaja se 25 km od Karlovca in je bil nekoč vodni burg. Še danes lahko v Ribniku vidimo ostanke zgodovine – skrivne sobe, ječe in orožarno. Trdnjava Bosiljevo se nahaja 30 km od Karlovca in je znana kot trdnjava, ki je “turški osvajalci nikoli niso osvojili”. Po zrinsko-frankopanski zaroti leta 1671 je bila oropana. Danes je zapuščena in se nahaja v gozdu, ki je bil razglašen za zaščiten spomenik hortikkularne arhitekture. Mestni muzej Karlovec je bil ustanovljen leta 1904 z namenom varovanja spominov in starin mesta.

Na začetku je bil muzejski sklad sestavljen iz daril in donacij, po drugi svetovni vojni pa so muzej prenovili in dodali še galerijo. Danes se Mestni muzej Karlovec nahaja v baročni palači na Strossmayerjevem trgu in je pomembno kulturno središče mesta. Muzejska razstava je razdeljena na šest zbirk, to so: Arheološka zbirka, Zgodovinska zbirka, Zbirka kulturne zgodovine, Etnološka zbirka in Galerija. Mesto Karlovec so v zgodovini že večkrat napadli veliki požari, kot znak zahvale in spomina na tradicijo gašenja požarov na območju Karlovca je bil odprt Muzej gasilstva Karlovec. Prvo prostovoljno gasilsko društvo Karlovec pa je bilo ustanovljeno 5. maja 1871, ko se je začel močnejši razvoj požarov na tem območju. Muzej je svoja vrata odprl za javnost leta 2009. Naselje Turanj v Karlovcu je simbol napada na Hrvaško v domovinski vojni in je utrpelo ogromne materialne in človeške izgube. Je pa Turanj tudi simbol začetka organizirane obrambe karlovškega bojišča in tudi simbol zmage. Na mestu nekdanje avstrijske vojašnice “Turanj” danes stoji muzejska zbirka orožja iz domovinske vojne.

Hrvaška je ena izmed držav v Evropi z najbogatejšo rečno floro in favno, mesto Karlovec je kot “mesto na štirih rekah” najboljše za predstavitev bogastva in lepote hrvaške. Aquatika je sladkovodni akvarij, ki vsebuje eksponate več kot 100 vrst sladkovodnih rib, več kot 40 endemičnih vrst, 26 akvarijev in približno 5000 različnih organizmov, danes pa je pomemben turistični in gospodarski objekt mesta. Za vse ljubitelje koncertov in festivalov so neizogibni “Dnevi piva”, ki jih organizira Mestna občina Karlovec. Glavne smernice “Dneva piva” so seveda pivo, glasba in gastronomija, celotno mesto pa se z mnogimi glasbenimi dogodki in številnimi dnevnimi dogodki spreminja v velik oder. Dnevi piva v Karlovcu vsako leto privabijo številne domače in tuje obiskovalce. Iz stavb sakralne arhitekture v Karlovcu lahko obiščete pavlinski samostan na Kamenskem pri Karlovcu, ki ga je ustanovila grofica Katarina Frankopan. Med domovinsko vojno je bil samostan na okupiranem ozemlju in je utrpel hudo škodo, po kateri se je začel postopek obnove. Cerkev Svete Trojice in frančiškanski samostan se nahajata na Trgu bana Josipa Jelačića v osrčju starega mestnega jedra – Zvezde. Cerkev je bila zgrajena istočasno s trdnjavo in frančiškanski samostan je bil postavljen nekoliko kasneje v 17. stoletju. Obstaja tudi muzej, kjer si lahko ogledate bogat inventar, sestavljen iz samostanske zbirke slik, samostanske zakladnice in zbirke o frančiškanskem izobraževanju v Karlovcu.

Nočno življenje

Nočno življenje v Karlovcu ni tako bogato kot v nekaterih večjih mestih, toda še vedno obstaja veliko barov in klubov za tiste, ki iščejo dobro večerno zabavo.


Nočni klubi v Karlovcu so Monaco Club, The River Pub, Podroom in Astralis. Med bolj umirjenimi gostilnicami in jedilnicami so najboljši Papa’s Bar, SuSu Pub in Catalpa Lounge Bar. Med zabavnimi dogodki moramo omeniti “Karlovačke Ivanjske Krijesove”, ki vsako leto zberejo na tisoče obiskovalcev. Ivanjski kres se omenja v zapisih pred 230 leti in je včasih potekal na obeh bregovih reke Kupe v Karlovcu. Prireditev je tudi prijateljsko rivalstvo med krajevskimi naselji, spremljajo jo pa glasbena, plesna in športna tekmovanja.

Aktivnosti v Karlovcu

Kultura športa in rekreacije je v Karlovcu dokaj močna. Vsi obiskovalci, ki iščejo rekreacijski turizem, bodo tukaj našli bogato ponudbo aktivnosti – od raftinga, kolesarjenja, pohodništva do kopanja na eni od karlovških plaž.


Ker leži na štirih rekah, je Karlovec idealno mesto za rafting in kajak. Zelo priljubljen med domačimi in tujimi turisti je rafting na Mrežnici, ki obiskovalce očara z lepoto okoliške narave. Najboljši čas za rafting na Mrežnici je spomladi ali pozno jeseni zaradi številnih vodostajev.
Ljubitelji kolesarjenja boste navdušeni nad dejstvom, da ima Karlovška županija kar 7 kolesarskih stez v skupni dolžini 150 km, ki vas bodo vodile skozi najlepše kraje v pokrajini. Kolesarska pot “Putevima knezova Frankopana” je krožna pot v dolžini 27 km, ki se začne v Novem centru Karlovca in nadaljuje skozi mesta Zagrad, Dubovac, Kalvarija, Vučjak, Tropčić, Katušin, Čohani, Babići, Skupica, Župčići, Staro mestno jedro Novigrad, Kipljanci, Koza in vas vodi nazaj na izhodišče. Kolesarska pot “Uz sedrene slapove” se začne v mestu Mrežnicki Brig v avtokampu Slapić. Pot “Iz srca prirode” pa vas popelje skozi majhne vasi Piščetke, Kolenovac in Mali Modruš Potok, znana je zaradi čudovite pokrajine i prelepih razgledov. Kolesarska pot “Uz tok rijeke Mrežnice” se začne pri izletišču “Slapić” v Mrežnici, ki je tudi idealna lokacija za poletno plavanje, tenis ali odbojko na mivki. Pot »Između zelenih rijeka« je krožna pot, ki leži med rekama Mrežnica in Dobra, vodila pa vas bo po slikovitih gozdovih, travnikih in dolinah. Kolesarska pot »Kroz livade i voćnjake« se razteza od zaselka Gršćaki do mesta Duga Resa. Pot »Zavojitom Lujzijanom« se razteza od Netretića, skozi Vinski vrh do Novigrada na Dobri, deloma pa vas bo vodila po zgodovinski cesti Lujzijani.
Karlovec ima tudi veliko število pohodniških in planinskih poti. Najboljše so: Planinska pot Dubovci, Ozalj-Vodenice, Vodenice-Hrasce, Hrasce-Grdun, Grdun-Zavisje, Zavisje-Kalvarija, Kalvarija-Dubovac Kalvarija-Vinica in Vinica-Martinsčak. V Karlovcu je tudi veliko kopališč, ki poleti privabijo na tisoče plavalcev. Najbolj znana plaža v Karlovcu je na Korani, vendar so tudi druga kopališča vredna obiska. Foginovo kopališče na Korani je najbolj znano karlovško kopališče, prejel je priznanja “Zelena roža” in “Turistična roža”. Kopališče je leta 1928 uredil Dragutin Fogin, ki je takrat uredil tudi vožnjo z vlakom iz Zagreba za vse, ki so hoteli plavati.
Poleg plavanja obiskovalci Foginovega kopališča lahko uživajo tudi v številnih brezplačnih športnih aktivnosti – od košarke, odbojke na mivki, kolesarjenja, teka do zumbe. Na Korani obstaja še nekaj kopališč zunaj Karlovca, najbolj znana pa so kopališče v Slunju, slapovi v bližini Rakovice, Veljuna in Barilovića. Najboljša kopališča na reki Dobri so slapovi v bližini Lipe, Jarce Polje, Novigrad in Grdunac. Najljubša kopališča na reki Kupi so slapovi v Pribanjcih, Vukovi Gorici, Priliće in Ozalj. Mrežnica je čudovita modrozelena reka, odlična za poletno ohladitev, najlepše plaže pa so v Generalskem Stolu, Zvečaju, Galoviću, vasi Mihalic, Brigu, Sv. Petri in Dugi Rat. Druga zanimiva turistična dejavnost je izlet z ladjico v vasico Brođani. Tam stoji žitna ladja Zora, ki je v 18. stoletju plula po Kupi za prevoz žita. Med 90-minutno vožnjo s čolnom boste izvedeli vse o zgodovini čolnarstva, zgodovini Pokupja in potopljenih čolnov, uživali pa boste lahko tudi v lokalnih specialitetah – likerjih, žganju in marmeladi.

Izleti iz Karlovca

Karlovec je idealno izhodišče za številne dnevne izlete. V katero koli smer se odpravite iz Karlovca, zagotovo boste našli veliko zanimivih zgodovinskih in naravnih zanimivosti.



Nekateri kraji, ki jih morate obiskati, so: Zagreb, Duga Resa, Ogulin, staro mesto Ozalj, Slunj, Rakovica in nepozabna Plitviška jezera.